banner

Spomladanska pozeba lupinarjev - sanacija

9.5.2016

 

Negativne temperature so v zadnjih dneh aprila v večjem delu Slovenije povzročile hudo pozebo sadnega drevja. Med lupinarji so najbolj prizadeti orehi. 

Zaradi mile zime in toplega začetka pomladi so OREHI letos ozeleneli dva do štiri tedne prej kot običajno. Do ponedeljka, 25. aprila, ko se je preko noči temperatura zraka spustila pod 0 oC, so srednje pozne sorte (G-139, Lara, Rasna, Adams, Hartley ...) razvile že 10 - 20 cm dolge letošnje mladike s cvetovi. V tej fazi je za zelene mladike kritična temperatura - 2 oC, za cvetove pa že - 0,5 oC. Pozne sorte (Franquette, Elit, Parisienne, MB-24, Fernor, Fernette ...) so ravno odgnale in utrpele poškodbe pri - 1 oC. 

Mraz je poškodoval celulozne celične stene vseh zelenih organov na drevesu. Voda, ki je glavna sestavina notranjosti celic, je zmrznila, ledeni kristali so povzročili fizične poškodbe celic. Popolnoma so pozeble letošnje mladike z ženskimi cvetovi in moškimi socvetji, močno so prizadeti tudi komaj odgnali brsti poznih sort. Mlada, z vodo bogata tkiva so počrnela, cela drevesa orehov so se obarvala v črno. Ob dvigu temperatur so se kristali ledu stopili, pritisk v celicah je popustil in počrneli poganjki so se povesili in bodo sčasoma odpadli skupaj s pozeblimi cvetovi. Pri zgodnejših in srednje poznih sortah bo pridelek v celoti izpadel, pri poznejših in lateralno rodnih sortah je preživel majhen delež rodnih brstov.

V nasadih je škoda velika tako v ravninskih legah kot tudi na pobočjih. Nekoliko bolje so jo odnesla posamezna drevesa med poslopji na kmečkih ohišnicah ali v urbanih naseljih. Škoda je manjša tudi ponekod na večjih nadmorskih višinah, kjer zaradi temperaturne inverzije mraz ni bil tako izrazit. 

Natančnejšo oceno škode bo mogoče narediti do konca maja. Po dveh nočeh negativnih temperatur, ki so se ustavile pri - 4 oC, oleseneli poganjki in veje niso utrpeli škode. Ker ma oreh dobro sposobnost regeneracije, pričakujemo, da bodo odgnali speči brsti in bodo drevesa ponovno ozelenela, ne bodo pa rodila. 

Pri mladih orehih, ki so že odgnali, so pozebli vegetativni brsti (pozne sorte) oz. toletne zelene mladike (zgodnejše sorte). Brsti na sredini in pri osnovi olesenelih lanskih poganjkov, ki so bili še popolnoma zaprti, so mraz preživeli, saj prenesejo tudi do – 3oC in bodo počasi odgnali.

 

Pri LESKI so ponekod vidne poškodbe rastnih vršičkov, nasplošno pa listna površina ni prizadeta. Koder se je temperatura spustila pod – 4 oC, so rastni vršički porjaveli. Ledeni kristali se pri leski tvorijo predvsem v medceličnih prostorih, in sicer iz vode, ki jo potegnejo iz notranjosti celic. Celične membrane se mehansko poškodujejo, zaradi česar se rastni vršički posušijo in imajo podoben izgled kot po poletni suši. Koder je bil na koncu toletne mladike rodni brst, se je posušil in tam letos zagotovo ne bo plodov. 

Obseg poškodb je zelo odvisen od lokacije pridelave. V ženskih cvetovih, ki so bili oprašeni pozimi, se pri leski v spomladanskih mesecih razvija plodnica, zrna cvetnega prahu pa so vskladiščena v vratu pestičnega cveta in čakajo na oploditev v začetku poletja. Zato bo šele v začetku julija mogoče realno oceniti škodo po pozebi.   

 

Pri KOSTANJU so pozeble toletne mladike, ki nosijo zasnove za moške in ženske cvetove. Pri  poznejših sortah so prizadeti samo vrhovi zelenih mladik. Obstranski brsti na lanskih olesenelih poganjkih, ki so bili še zaprti, so preživeli pri temperaturi do – 2 oC.  Vpliv na pridelek bo viden konec junija, ko bo kostanj odcvetel.   

 

AGROTEHNIČNI UKREPI ZA UBLAŽITEV POSLEDIC POZEBE 

Kljub pričakovanemu izpadu pridelka je potrebno v nasadih opraviti osnovna agrotehnična dela in jih prilagoditi situaciji. Z dobro oskrbo bomo drevju pomagali, da si letos čimprej opomore in da se posledice pozebe ne prenesejo še v naslednje leto.  

Pozebli so zeleni deli dreves, medtem ko so vsi oleseneli organi, od enoletnih poganjkov do stranskih in ogrodnih vej ter debla preživeli in se bodo normalno razvijali naprej.     

 

FOLIARNA PREHRANA

Za boljšo regeneracijo in hitrejši ponovni začetek rasti priporočamo škropljenje dreves s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, dušik ter mikro hranila. V sadjarski praksi jih uporabljamo v stresnih situacijah, ko je listna površina majhna ali razvoj upočasnjen. V takih razmerah je tudi fotosintetska aktivnost dreves majhna, sinteza ogljikovih hidratov, ki so osnova vseh fizioloških procesov v drevesu, pa šibka. Dodane aminokisline in hranila bodo prizadeta drevesa hitro absorbirala in vgradila v svoj metabolizem ter se hitreje in bolje regenerirala. OREHE bomo z njimi škropili, ko bodo drevesa ponovno ozelenela in bodo novi listi zrasli 1 cm v dolžino. Dokler na drevesih ni zelene listne mase, je škropljenje brez ućinka, saj propadlo črno tkivo ni sposobnosti absorbirati nobene tekočine. Drugo škropljenje opravimo en teden po prvem, tretje pa v avgustu ob bujni poletni rasti letošnjih poganjkov.

Za LESKO in KOSTANJ priporočamo enak škropilni program.

 

GNOJENJE IN OBDELAVA TAL

Zaradi izpada pridelka bodo odrasla drevesa potrebovala manj dušika kot običajno. Predvideno količino dušičnih gnojil za talno gnojenje zmanjšamo za tretjino. Če uporabimo KAN, ga razdelimo na dva obroka (sredi maja in sredi junija), gnojila z dolgotrajnejšim delovanjem pa v celoti potrosimo sredi maja. Ob taki oskrbi bodo nove mladike, ki bodo zrasle iz preživelih brstov vzdolž poganjkov in iz spečih brstov na osnovi poganjkov, dobro rasle. V nasadih, ki so bili že doslej dobro prehranjeni, bo ob dodatku aminokislin in mikrohranil prišlo vsaj v določenem odstotku do diferenciacije cvetov v brstih novih toletnih mladik, kar pomeni pridelek v naslednjem letu.

   Da bodo toletne mladike do pozne jeseni dozorele in olesenele ter dobro prestale naslednjo zimo, priporočamo poletno škropljenje s pripravki na osnovi kalija in fosforja, ki izboljšujejo lignifikacijo poganjkov, krepijo naravno odpornost dreves in povečujejo njihovo prezimno trdnost.

   V nasadu vzdržujemo čisto površino pod krošnjami in skrbimo za ustrezno vlažnost tal v območju korenin. To je še posebej pomembno pri komaj posajenih sadikah in v mladih nasadih. Trenutno so tla dobro namočena in zalivanje ni potrebno. Če pride do sušnega obdobja, zalivamo na 2 tedna, in takrat izdatno: oreh in kostanj z 10-20 litri vode/sadiko, lesko z 10 l vode/sadiko. Pri tem je najpomembneje, da se zemlja v območju korenin nikoli čisto ne presuši. Po zalivanju mladih orehov in kostanjev drevesne kolobarje prekrijemo z zastirko (pokošena trava ali drugi rastlinski ostanki). Kolobarje pri leski pa okopljemo, zastiramo pa ne, saj bi s tem lahko privabili voluharja.

 

REZ IN OSKRBA MLADIH NASADOV

Letos posajene sadike oreha in kostanja imajo prizadete komaj odgnale brste ali kratke zelene mladike predvsem v zgornji polovici. Rezervni brsti, ki se nahajajo tik pod prizadetimi brsti in so slabše vidni, bodo odgnali. Ker pa so ti brsti običajno drobni in vsebujejo malo založnih snovi, bi se iz njih razvile šibke mladike in z leti tudi šibke ogrodne veje. Zato sadiko prikrajšamo pod pozeblimi brsti. Rano premažemo s cepilno smolo. Na prikrajšani sadiki bo odgnalo nekaj brstov. Dve mladiki (običajno zgornji) bomo pustili, da bosta rasli v višino. Med letom ju bomo dva do trikrat privezali ob količek v navpični položaj. Ena izmed njiju bo nadomestila odrezani del prvotne sadike, drugo bomo prihodnjo pomlad odrezali pri osnovi. Poleg zgornjih brstov bo na prikrajšani sadiki odgnalo tudi nekaj spodnjih brstov. Mladike, ki bodo zrasle iz njih, pustimo zrasti do cca. 10 cm, potem jih pinciramo (odrežemo rastne vršičke). S tem bomo pridobili dodatno listno maso oz. povečali fotosintetsko površino, boljša bo sinteza asimilatov in s tem tudi rast mladega drevesa. Prihodnjo pomlad bomo spodnje poganjke izrezali pri osnovi.

Mlade sadike leske so utrpele manj škode in korekcijska rez v večini primerov ne bo potrebna. Če pa je do pozebe brstov prišlo, poganjke skrajšamo nad zdravimi brsti. Pri močnih in zgodaj posajenih sadikah se bodo aktivirali speči brsti na koreninskem vratu, razvile se bodo nove mladike. Med letom bomo pustili vse, prihodnjo pomlad pa jih bomo po potrebi razredčili na ustrezno število in iz njih naprej vzgajali ogrodne veje grma. Pri prizadetih sadikah, ki so bile že ob sajenju šibkejše ali so bile posajene pozno spomladi, bodo na novo odgnali spodnji brsti na prvotnih olesenelih poganjkih.   

 

VARSTVO PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI

Oreh: pozorni smo na bakterijsko črno pegavost, ki napada vse zelene dele drevesa. V odsotnosti plodov bodo najbolj izpostavljene letošnje mladike. Zelo so občutljive vse dokler ne olesenijo. Ob napadu bolezni njihovi vrhovi počrnijo in se zaustavijo v rasti. Preventivno jih zavarujemo po ustaljeni praksi, z bakrovim pripravkom CHAMPION 50 WG (250 ml/100 l vode). Tretiranje je nujno ob pogostih padavinah, ko je treba poškropiti nekaj ur pred dežjem ali takoj po njem. V maju in juniju, ko bodo mladike najbolj intenzivno rasle, opravimo 2-3 škropljenja, odvisno od pogostosti dežja. Ponovno škropljenje bo potrebno v avgustu, ob intenzivni poletni rasti letošnjih poganjkov.

Uporabimo lahko tudi specialna tekoča gnojila na osnovi bakra, ki povečujejo odpornost dreves na različne dejavnike stresa. Izbiramo med pripravki COPFORT (Jurana) - 300 ml/100 l vode ali LABICUPER (Karsia) - 300 ml/100 l vode ali CUPROVIN 50 (Cinkarna) - 300 g/100 l vode.

Pripravkov Champion 50 WG in Labicuper NE MEŠAMO z aminokislinami!

Pri leski in kostanju se zaradi pozebe ni povečala ogroženost z boleznimi in škodljivci, zato izvajamo ustaljeno varstvo. Pri leski smo pozorni predvsem na lešnikarja spomladi (2 tretiranji na osnovi spremljanja škodljivca s pripravkom CALYPSO SC 480 - 0,2 l/ha) in bakterijska obolenja jeseni (pripravki na osnovi bakra – kot pri orehu). Pri kostanju pa z bakrovimi pripravki ukrepamo v primeru mehanskih poškodb, s čimer preprečimo vdor glive kostanjevega raka.       

 

dr. Anita SOLAR

UL, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Raziskovalno polje za lupinarje Maribor